Novice

Slovenija povečala blagovno menjavo s tujino

Slovenija je lani izvozila za 54,9 milijarde evrov in uvozila za 57 milijard evrov blaga. Vrednost izvoza je bila višja za 4,4 odstotka, uvoza pa za 0,6 odstotka. Zrasla je vrednost trgovanja z državami nečlanicami EU, s članicami EU pa je upadla, so sporočili s statističnega urada.

Slovenija povečala blagovno menjavo s tujino

Slovenija je lani beležila zunanjetrgovinski primanjkljaj v vrednosti 2,1 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 96,4-odstotna.

Zrasel je samo izvoz v države nečlanice EU, in sicer za 19,4 odstotkov, brez poslov oplemenitenja pa se je zvišal za 3,3 odstotka na 10,1 milijarde evrov.

Nižji uvoz iz držav EU za 6,4 odstotka je medtem izravnala rast uvoza iz držav nečlanic, za 11,3 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa je upadel tudi uvoz iz slednjih, namreč za 12,4 odstotka na 9,3 milijarde evrov.

V prvem četrtletju so statistiki pri blagovni menjavi s tujino še zaznali rast, v drugem pa sta bili vrednosti že nekoliko nižji kot v istem obdobju 2022. V tretjem četrtletju so izmerili znižanje predvsem pri izvozu, saj je bil ta v medletni primerjavi za 10 odstotkov nižji, uvoz pa za 3,2 odstotka nižji. V zadnjem četrtletju se je izvoz ponovno povišal, za 5,8 odstotka, uvoz pa znižal za 1,3 odstotka, so nihanja povzeli na statističnem uradu.

Pri izvozu so bili najpomembnejši medicinski in farmacevtski proizvodi, saj je njihova vrednost predstavljala približno tretjino (34,0 odstotka) celotnega izvoza. Sledili so proizvodi iz skupin cestna vozila (8,4 odstotka), električni stroji, naprave (6,7 odstotka), industrijski stroji za splošno uporabo (4,1 odstotka) ter nafta in naftni derivati (3,7 odstotka).

Slovenija je uvozila največ organskih kemičnih proizvodov (19 odstotkov vrednosti uvoza), njihova vrednost se je po statističnih podatkih v primerjavi z letom prej skoraj podvojila. Sledili so medicinski in farmacevtski proizvodi (14,3 odstotka), cestna vozila (osem odstotkov), nafta in naftni derivati (6,1 odstotka) ter električni stroji, naprave (5,2 odstotka).

Najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Kitajske

Pri primerjavi z letom 2022 so statistiki izpostavili še znižanje vrednosti trgovanja z energenti in surovinami, saj so največji upad zaznali pri skupinah proizvodov nafta in naftni derivati, električna energija, železo in jeklo ter barvne kovine. Na znižanje vrednosti trgovanja je vplival upad cen teh proizvodov na globalnih trgih, ki ga izkazuje tudi gibanje indeksa uvoznih cen.

Najpomembnejši izvozni trgi so bili Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Tudi uvoz je bil vrednostno največji iz Švice, sledile so Kitajska, Nemčija, Italija in Avstrija.

Več si lahko preberete tukaj.

Skrita pot vaše kozmetike
13. marec, 2024