Novice

Skupina NLB povečala čisti dobiček

Skupina NLB je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila nekaj več kot 298 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov na 140 milijonov evrov. Povečanje se je zgodilo na račun ugodnih razmer v gospodarstvu in visokih obrestnih mer, so navedli v NLB.

Skupina NLB povečala čisti dobiček

K rezultatu skupine so pozitivno prispevale vse banke članice skupine. Največji je bil prispevek NLB v višini 62,5 milijona evrov, sledila je NLB Komercijalna banka Beograd s 36,6 milijona evrov. Prispevek NLB je bil v primerjavi z letom prej višji predvsem zaradi višjih čistih obrestnih prihodkov.

Čisti obrestni prihodki skupine so se v primerjalnem obdobju povečali za 30 odstotkov. Občutno so se povečali v vseh bankah članicah skupine, k temu pa je prispevala rast obsega kreditov zaradi večjega povpraševanja, skupaj s prevladujočimi višjimi obrestnimi merami. Čisti neobrestni prihodki so se povečali za pet odstotkov. Čiste opravnine, pomemben del teh prihodkov, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za osem odstotkov.

Stroški so se glede na enako obdobje lani povišali za 13 odstotkov. Povišanje je bilo opaziti v vseh bankah članicah, predvsem zaradi povišanja stroškov dela in zaradi višjih drugih administrativnih stroškov.

Z dvigom obrestnih mer se je rast obsega kreditov umirila

Skupina je neto oblikovala 4,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Učinki oblikovanja so bili predvsem posledica razvoja portfelja, večinoma v segmentu prebivalstva, delno pa je bilo nevtralizirano z uspešno izterjavo predhodno odpisanih terjatev zaradi ugodnega okolja za reševanje slabih posojil, so zapisali.

Z dvigom obrestnih mer se je rast obsega kreditov umirila, kar je povzročilo skromno rast glede na konec leta 2023. Bruto krediti prebivalstvu so se v skupini povečali za dva odstotka, gospodarstvu in državi pa so stagnirali.

Depozitna baza skupine se je glede na konec leta 2023 znižala za en odstotek zaradi znižanja depozitov gospodarstva in države, opazno predvsem v NLB, ki je zabeležila osemodstotni padec v prvem četrtletju. Na splošno je bil v celotnem slovenskem bančnem sistemu opazen upad depozitov. Prav tako je bil upad zabeležen pri gospodarstvu in državi v bankah jugovzhodne Evrope, z znižanjem depozitne osnove v vseh bančnih članicah, razen v NLB banki Banja Luka.

Depoziti prebivalstva v NLB so glede na konec leta 2023 ostali stabilni, nanje pa je vplivala izdaja prve državne ljudske obveznice. Poleg tega so se preference strank preusmerile k donosnejšim finančnim produktom, kot so investicijski skladi in bančno zavarovanje, kar je povzročilo upočasnitev rasti depozitov, so povzeli dogajanje.

Visoka rast obsega vezanih depozitov

Višje obrestne mere za vezane depozite so povzročile visoko rast obsega vezanih depozitov v prvem četrtletju leta s prehodom iz vpoglednih v vezane depozite. Delež vezanih in varčevalnih računov v celotnih depozitih prebivalstva se je do konca marca postopoma povečal na 49 odstotkov, medtem ko je konec lanskega leta bil pri 44 odstotkih.

"S poglobljenim razumevanjem poslovnega okolja in skrbnim premislekom o tveganjih nova poslovna strategija riše pot, ki bi s privlačnimi izplačili dividend še naprej upravičevala zaupanje naših delničarjev, hkrati pa zagotavljala dolgoročen razvoj skupine in posredno tudi širšega gospodarskega okolja v domači regiji," je povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe je izrazil zaupanje v prihodnji razvoj NLB Skupine. "Naše zaupanje se vse bolj krepi zaradi stabilnih poslovnih rezultatov skupine in njenega nenehnega prilagajanja in odzivanja na tržne razmere," je dejal.

Več si lahko preberete tukaj.

Tudi maja manj brezposelnih
06. junij, 2024